Najpogostejši vzroki za smrt kadilca ali kadilke so pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, jeter, ledvic, želodca, materničnega vratu, prostate, sečnega mehurja.

Kar 90% smrti za pljučnim rakom gre pripisati posledicam neposrednega in posrednega vdihavanja cigaretnega dima. Prav ste prebrali - žal kar nekaj ljudi zboli in umre za pljučnim rakom samo zato, ker živijo ali delajo ob nekom, ki kadi.

Kadilci imajo šest krat več možnosti, da umrejo za neko različico raka ustne votline (rak ustne votline nastane najpogosteje nastane na jeziku, dlesnih ali pod jezikom), za nastanek pa je žvečenje tobaka posebno nevarno.

Katran iz cigaretnega dima povzroči propadanje pljučnih mehurčkov, posledično je zmanjšana elastičnost pljuč.

Kronični bronhitis je značilno kadilsko obolenje, spremlja ga znani "kadilski kašelj". Pogoste so infekcije žrela in pljuč. Osebe s kroničnim bronhitisom so dovzetnejše za resne okvare srca in pljuč.

Emfizem pljuč je degenerativna bolezen. Prepoznamo jo po "kratki sapi" ob najmanjšem naporu. Mnogo ljudi najprej pomisli, da gre le za slabo kondicijo, v resnici je veliko slabše. Z napredovanjem bolezni dihanje postane pravi napor. Nastale škode na pljučih se ne da z ničemer odpraviti, s staranjem bolniki postajajo vse slabotnejši. S prenehanjem kajenja se razvoj bolezni ustavi.

Pri mnogih boleznih, ki jih povzroča kajenje, gre za zamašitev krvnih žil, torej kajenje zavira pretok krvi po telesu. Srčna ali možganska kap sta ena vrsta posledice, impotenca pa druga.

Spolno delovanje zahteva koordinacijo več telesnih funkcij, od živčnega sistema v sodelovanju s hormoni do krvožilja, ki potiska kri v tkivo, da obdrži erekcijo. Kajenje lahko prizadene vse te sisteme in tako povzroči impotenco.

Najpogostejša obolenja srca in ožilja kot posledica kajenja so možganska kap, srčni infarkt, bolezensko razširjenje trebušne aorte.

Vdihavanje cigaretnega dima, neposredno in posredno, povzroči, da se namesto kisika in hranilnih snovi po krvi prenašajo ogljikov monoksid in drugi plini. Zaradi pomanjkanja hranil srce bije hitreje, da bi nadomestilo primankljaj kisika v osiromašeni krvi. Pomanjkanje hranil slabi srčno mišico, razen tega pa se zaradi nikotina in ogljikovega monoksida mašijo krvne žile, kar zmanjšuje pretok krvi do srca. Zamašene žile povzročijo trajne poškodbe srca, pomanjkanje kisika v krvi pa pripelje do srčne kapi.

Možganska kap nastane zaradi premajhne prekrvavljenosti možganov. Kri v možgane prinaša nujna hranila in kisik. Če je ni dovolj, to povzroči trajne poškodbe. Možganska kap pripelje do različnih zelo resnih duševnih in telesnih okvar kot so paraliza, delna paraliza, izguba vida ali zmožnosti govora.